Ponovno se je pokazalo, da nam jutranje tekme ne odgovarjajo. Tokrat pa je svoje pristavila še megla, ki je močno ovirala igralce obeh moštev. Vidljivost je bila na meji regularnosti. Kljub vsemu pa se lahko megli zahvalimo za to, da gledalci niso videli vseh napak, ki so jih predvsem v prvem polčasu storili naši igralci.

Začetek tekme je povsem pripadel domačim. Kljub temu pa smo do prve prave priložnosti prišli mi in sicer po protinapadu, ki sta ga izvedla Lisjak in Šimunič. Ta se je znašel sam pred vratarjem, ki pa je s pravočasnim posredovanjem uspešno rešil nevarno situacijo. Sledile so minute slabih, netočnih podaj. Domači so sicer imeli terensko premoč, vendar si resnejših priložnosti niso priigrali. Prvo pravo priložnost pa so kronali z zadetkom. Ropoša je lepo zaposlil Vickoviča, ki je sprejel žogo v kazenskem prostoru na desni strani in s strelom po tleh, na drugo vratnico, premagal Kiralyja. Kmalu za tem je ponovno bil v prvem planu Vickovič, ki je podal do Dominka, le ta je preigral obrambnega igralca in s kakih 16-ih metrov zabil za 2:0. Čuka je že v naslednji minuti uspel vodstvo domačih znižati. Njegov prosti strel je s pomočjo odboja v živem zidu, končal v mreži. Tudi domači so uspeli zadeti po prostem strelu. Strel po tleh, pod živim zidom, je končal v spodnjem levem kotu Olimpijinega gola. Domači so v prvem polčasu zadeli še četrtič. In sicer je to uspelo Vickoviču, ki je sprejel žogo v našem kazenskem prostoru, preigral najprej vratarja in nato še obrambnega igralca, ter poslal žogo v prazen gol.

V drugem polčasu smo poskušali nadoknaditi visok zaostanek. Žal nam je na koncu zmanjkalo nekaj časa. Za znižanje rezultata na 4:2 je poskrbel Horvat. Milinkovič je prestregel slabo izbito žogo domačih, jo poslal do Šimuniča na desnem boku, ta je poslal predložek v kazenski prostor do Horvata, ki mu ni bilo težko zabiti. V sami končnici tekme pa je Gönc lepo zaposlil Molnara, ki je dosegel svoj prvi prvenstveni gol v dresu Olimpije.